In zato ne, ker se je nori Vojvoda Pero ‒ tako ga je navadno imenoval ‒ prerad pošalil s človekom in je šalo večkrat ogrenil s primesjo porogljivosti in zasmehljivosti, pa tako previdno, da mu živ krst ni mogel priti do živega. Mnogokrat sta se srečala v hiši, pa je vselej imel pri rokah dober izgovor, da se je čimprej iznebil poveljnikove družbe. In Vojvoda Pero je to čutil.