Plavajoč po papirnatem morju sem se sprva jezil nad onimi, ki so zaplodili na svet toliko neumnega pisarjenja, kmalu pa sem se navadil brskanja po prašnih aktih, ker sem naletel včasi tudi na kaj zanimivega. Poleg ukazov grozovitega Hajnaua (v onih ukazih, ki so prišli na polke, ni bilo nič drakonskega), poleg dolgih pohodnih črtežev, ki so prevajali posamezne oddelke iz Italije na Ogrsko in obratno ‒ svojo rojstno vas, ki je do 1866. leta pogostila nebroj vojakov, sem našel v teh črtežih večkrat označeno kot nočno postojanko ‒ so me začeli zanimati tudi personalni listi. Treba je vedeti, da ima vsak vojak svoj poseben personalni list, v katerem je poleg njegovega imena načrtano vse, kar se tiče njegove visoke osebnosti.