Med vsakovrstnimi pogovori nam je šlo delo spretno izpod rok, čas je hitro potekal. Tudi na smo se spomnili in Ocepnikov, ki si je vedno in vedno hukal v roke, je dejal, da ni imel nič kaj napačne misli, da se je za čas najhujše zime odtegnil strogi službi. In glej, proti poldnevu ‒ kaj se pomika izza tovarne proti nam?