Umolknil je, oči so se mu zopet pomračile. Nisem ga hotel motiti v njegovih spominih, ker za njegovo bolest nisem imel zdravila, celo pravega sveta ne, ki bi mu bil v tolažbo. Ali pogledaval sem vedno nanj, tik njega sem postajal, on pa je molčal, odvračal se od mene, stiskal trepalnice in ustnice, kakor bi bil s premagovanjem porival spomine nazaj doli v srce.