Obtoženec je pred podčastnikom svobodneje govoril o svojem prestopku kot pred kapetanom; razžaljenje policaja Pikelmuca je slikal kot nedolžno šalo, s katero je hotel potegniti človeka, ki je delal red, ne da bi ga bil kdo klical, v družbo. Čim prostodušneje je govoril dragonec, tem zanimivejši se je zdel dogodek, na čigar romantike polno glavo je vsako burkasto dejanje silno vplivalo. Ko si je bil na dobljenih podatkih sestavil ves osnutek kazenske prijave, je poslal nazaj v zapor, sam pa je poslal v kantino po okrepilo za večerno delo.