nova beseda
iz Slovenije
Fran Maselj-Podlimbarski: Gorski potoki, poved v sobesedilu:
pa je dobil priliko, razložiti povest svojega življenja deklici, ki ga je mirno, radostno in hvaležno poslušala, kakor da ji je treba te pravljice in si jo hoče vtisniti za vse življenje. Kaj mu je bilo mar malopaznosti Vahove, kaj mu je bilo mar Vahulje, ki je delala, kakor bi malomarno brskala okoli ognjišča, pa je od togote spreminjala barve, videča, kako se dva človeka, katera oba sovraži, v njeni, v njeni sobi zbližujeta in bližata višku pozemske sreče.
Vahulji se ni nič kaj zdelo umestno, da je nazival z gospodično, in kolikorkrat je izgovoril ta pridevek, vselej je posmehljivo namrgodila lice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani