nova beseda
iz Slovenije
Fran Maselj-Podlimbarski: Gorski potoki, poved v sobesedilu:
Nama z pa ta hip ni bilo do tega, kaj blebeče; najine misli so hipoma ušle v ves drugačen svet, tja za pol priprte duri sosednje sobe, kjer je prebivala. Izza teh duri je zabelelo pri najinem vstopu dvoje drobnih ženskih rok, zapletajočih rumenkaste lase v dolgo kito. In kakor bi ne bilo v hiši in bi ničesar drugega ne bilo na svetu, sva se zagledala v te bele elastične prstke, ki so tako gibčno prebirali mehke, svetle lase, kakor bi plesali po taktu divne razburilne godbe, in v to rdečega obraza, kakor dozorevajoča, in na živo oko, ki je pozdravljajoč in smejoč se napol prikrito zrlo na naju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani