»Danes je pri tebi dosti gostov, Vazko,« se je ponorčeval inženir, ko je spravil prekipeče čuvstvo v ravnotežje. »Dosti ‒ kolikor v satu praznih luknjic,« je odgovoril deček. Sklonil se je k deklici in ji pošepetal: »Teh dveh nama je treba kakor volku pete noge.«