Še bolj, ker vidim, da je delavec prikovan, a jaz sem vsaj svoboden, kolikor je človeku mogoče.« »U-u-u ‒ gospodine, dobro moje!« je zavzdihnil ter se zopet sklonil k Vilarjevi roki. »Oprosti, gospod inženir, mojo smelo besedo!« je povzel hrust in se prikupljivo nasmehnil.