In zamikalo ga je tja. Najel si je pri osedlanega konjiča, ki ga je zanesel v temne doline in na svetle, okrogle vrhove, od koder je gledal v rodovitno Posavino. Oni v mestu so se škodoželjno rogali, rekoč: Le počakajte, sreča se na samotni poti z groznim hajduškim pogledom in nikdar več se ne bo upal v planino.