Ko bi bil prijatelj, v svesti si svoje duševne in telesne nezmožnosti, že zrl ravnodušno na nezvestobo svoje soproge, onda bi se nič ne zgražal; kadar ptica več ne najde zrna na severu, se preseli po naravnem nagonu na jug. Toda Bajićeva osebnost je visoko nadkriljevala načelnikovo; bil je lepši in mlajši; se je morala samo v nekem duševnem mraku odvrniti od soproga in se udati onemu, ki jo je omamil z bogastvom in s svojim vplivnim dostojanstvom. Proti poldnevu so se zbirali izletniki v hanu.