Toda sklenil je pomagati, da ne porečejo: Nova kultura je prišla in z njo nova nasilstva, pa ga ni bilo človeka, ki bi jih izkušal ublažiti. Gredoč po ozkem dvorišču, ni zapazil Bobojedca, ki je pred hlevom zajtrkoval čebulo in kruh, čepeč kraj svojega konjiča. Še le pri vratih je zaslišal Bobojedčevo vzdihovanje: » mi ‒ mrzla zima stoji pred pragom ‒ kaj bo, kaj bo?