Na vso sapo je šavsala in hlastala po sočnih rastlinicah, dokler se ni na vzhodu pokazala prva krpica dneva. Tedaj se je spomnila, da se spodobi, po slastnem telesnem uživanju zatopiti se v premišljevanja, za kar se ji je jutranje razpoloženje narave zdelo zelo primerno. Legla je na pot, kjer se čez dan in do pozne večerne ure šetajo tuzlanska gospoda.