Bosenske razmere pa so mu odprle oči in tako gorostasne so se mu zdele, da je javno grajal vse, kar je bilo vredno graje. Mislil, govoril in delal je drugače nego oni na otoku, zato je veljal za neumestnega filantropa ne samo nadporočniku Buzdugi, ampak malone vsem, ki so hodili v kazino. Kakšno onemoglo rahločutnost bi mu bili še odpustili, dasi sami še tiste niso bili zmožni, ko pa so zapazili, da se je z njo priljubil nezadovoljnim ljudem, so začeli pikro gledati nanj ter mu podtikati nevarne zveze, o katerih nikdar mislil ni.