Tiste dni se ji je v ljubezenskih sanjah rodila prečudna misel, ki jo je začela precej izvrševati. Iz obeh oprsnih delov gunjiča je populila toliko všitih cvetic in metuljev, da je dobila prostora za novo tvorbo: na prazno mesto je začela všivati na levo, na srčno stran nekoliko razkoračenega mladeniča, ki drži v iztegnjeni desnici rdečkasto-rumeno jabolko, na drugo stran pa lepo deklico, ki izteguje roki proti onemu jabolku. Morda bi se namrdnil ostroumen kritičar, kakšen Dalaj-lama učenosti ‒, kako mnogo se jih je zaredilo dandanes na svetu! ‒ morda bi trdil takšen nezadovoljnež, da je nova tvorba pokvarila estetski okus in užitek, no umetnica je tako hotela.