Prekanjeni Bobojedac je precej uganil, kam meri ta radovednost. Segel je po globok vzdih in odgovoril je s hvalospevom: »Daj ti Bog milost svojo, gospodar ti naš, gospodine! Blagoslavljaj te do konca življenja, da bi doživel mnogo krepkih in učenih otrok! U, kakšna deklica je, oprosti, da govorim o njej!