Zdajci se je pripetilo nekaj, kar je odvrnilo pozornost od Samojlovega žuganja, ki bi bilo sicer izzvalo ugovor in protest vsega zbora. Po gozdni poti je v neznanskih skokih pridirjal šejk, se zagnal v svojega gospodarja, ga obliznil po licu, potem je v širokem krogu dvakrat obletel družbo od samega veselja, da je našel svojega gospodarja. »Vraga, ali ima ta pes človeško dušo, da je slutil nevarnost?« se je začudil Mik, ki se je držal vse jutro resno in veličastno.