ga je v svojih mislih primerjal Jovici. Ni si mogel misliti večjega nasprotja, nego se mu je pokazalo v prispodobitvi bivšega srbskega kaludjera z boječim uradnikom Hrenom. Ta ne pozna čuta za kakoršnokoli samostojnost, utonil mu je v številkah in rodbinskih skrbeh, oprezno gleda v tla in se pri vsakem koraku sebično trese za svoj kruhek, a oni je vajen korakati smelo, z dvignjeno glavo in upornim pogledom, samega sebe bi žrtvoval za svobodo in še druge bi potegnil za seboj.