Samojlo je slušal, toda v kamrici se je čemeril, rotil pri patriarhih in prerokih, izgovarjal s slabimi časi in nikakor ni bil voljan dati. Privlekel je na dan črno knjigo, kamor je zapisaval svoje dolžnike, pokazal je vsakemu gospodu vrsto njegovih dolžnih postavkov, naposled je zaprl knjigo, zamahal z rokama ter vzkliknil: »Ni mogoče, Bog mi je priča, res ni mogoče!« Tedaj je tiho vstopila Etelka, ki je pred durmi poslušala ves pomenek.