To bo šundra v Tuzli, ako pripeljemo tak znamenit plen s seboj.« Njo je navdajala tudi v pragozdu neskrbna radost iu neukročeno zasmehovanje vsega, kar je bilo krog nje. V njenih očeh je blestel večni nemir, razkošje življenja se je svetilo na njenih licih, v njej je vrela mladost prve vrste, hlepeča po pustolovščinah.