Hreščanje se je zdelo tem grozljivejše, ker se ob hrumenju Oskove ni dalo razločati, kaj mu je bilo vzrok. Mik je, strmo zroč v ono smer, nasmešljivo in strašljivo ob enem s skrivnostnim glasom proiznesel: »Divji prašič bo ali pa ‒« se je prva zdramila iz živčnega pretresa. Posmejala se je onim, ki so bulili oči v temno drevesno steno, in kliknila: » ‒ možje, vitezi, lovci, junaki ‒ divji prašič je, ako ni ali pa!