Buzduga, ki je bil vajen pragozdu, se je posmejal vzhičenemu sodniku in se pošalil: »Morda se je zgodilo to že takrat, ko se je opica, začutivši v sebi dušo, prvikrat postavila na zadnji nogi, se potrkala na prsi ter se pridušila rekoč: »Človek sem«. »Šalo v stran,« je nadaljeval Lisinski kakor iz sanj. »Tu se vidi, kako stvarja narava tam, kjer je ne moti človek.