»Njemu dati službo bi bilo tisto, kakor zaupati volku ovce,« je završil neprijetni pogovor Buzduga, vzdihnil ter se zopet zleknil po kocu. Mik je ves ta čas zabaval: posnemal je kokljo, kako v različnih slučajih govori s piščeti, čemur se je deklica vedno smejala, čeprav je to že mnogokrat slišala. Ko pa je izprevidel, da njegova ‚umetnost’ že nič več ne zanima moških, je skočil na nogi ter viknil: »Gospoda moja, ne bodite dolgočasni, da ne pokvarite lepega vremena!