Pred načelnikom se je nekako skrčil v ponižnosti; pred damami je bil sama udanost in na obe strani je metal sladke preračunjene besede, pomasljene in pošvrkane z ocvirki nežnočutja. In kar je posebno hvalevredno, tudi pozneje, ko je bil že vedel za načelnikovo premeščenje, ni izpremenil svojega podložniškega vedenja. ‚In ta človek tako surovo ravna z delavci in z menoj!’ je pomislil.