»Prožna je, kakor bi bila lazila deset let za kozami po hercegovskih skalah,« je menil pl. Pester, za kar ga je gospa v navidezni ljubosumnosti z jahalsko paličico lahno oštrknila po roki. »E-e-e!« je zablejal pl. Merks in Vazko se je začuden zazrl vanj, ker nikdar še ni bil slišal takšnega nečloveškega glasu iz človeških ust.