Njenemu očesu je ostalo vse v megli, dasi je s temnim pogledom površno preletela družbo. , ki je stopil k njej in ji zaradi matere podal roko, gospa, ki je njeno navzočnost ošabno prezrla, vsi drugi gospodje, ki so v različnih z različnimi poudarki izrazili strmenje ob njeni presenetljivi lepoti, vse te vesele, drzne in razposajene osebe zanjo niso imele cene ne pomena, čez vse se je razprostiral, iz katerega se je liki mlado solnce svetil samo eden ‒ gospodin. Ni ga pogledala, a čutila je njegovo navzočnost.