Zaslišalo se je grohotanje tuzlanske gospode, vračajoče se od Oskove. je pobrala gunjič in ga po položila na stolček. In urno kakor preplašena je skočila po konvico ter se skrila za; od tam je skozi redke veje obsekanega oprezovala, kako je kolovratila hrumeča gospoda po strmem bregu Oskove navzgor. Gospodin je stal na robu obrezja in podajal desnico onim, ki so prilezli iz struge in so več ali manj potrebovali njegovo pomoč preko najvišjega praga stopnic, držečih na pot.