Pri neki drči se je Jovica zopet ustavil. »Tu opravim svojo večerjo, potem gre moja pot v stran preko hoste.« je mislil, da privleče tovariš izza pasa kos kruha in sira, sede in povečerja, toda kaludjer se je okrenil k trnju, ki je ob stezi preprezalo grmovje in je bilo polno zrelih ostrožnic.