Veš li, tisto popoldne, ko si mi v teh samotah pravil povest svojega bednega življenja, sem ga gori s steze opazoval, kako je lezel iz tega jarka. Pod pazduho je nesel nekaj v papir ali v cunje zavitega.« Jovica se je naglo obrnil in trpko je vzbruhnil: »Glej, gospodine dragi, kako se vse to ujema!.