Črke so mu migljale pred očmi; imele so svoje posebne poteze, repke in zavijače, kakrš nih ni našel v slovnici. Začel je razbirati kljuke in krevljice od zadaj; najprej je pogledal na podpis, ki se mu je precej razodel: ‒ Jovica. Potem je pomislil nekaj in zarobantil, čemu mu kaludjer in pisal z latinico, ki mu prav tako gladko teče kakor cirilica.