In ti preprosti ljudje so nategovali rjave, žilaste vratove in spoštljivo zrli na gospoda, ki je po svoji srčni dobroti tako hitro zaslul po okraju. je prinesel košarico sliv, češ: Vse vzemi, dobrotnik naš! ‒ no se je zadovoljil s polnim periščem, rekoč: » ti,! Rad vzamem, ker sem žejen.«