Tisto nedeljo popoldne je šel ob Oskovi navzdol na izprehod. V bistrem tolmunu, skritem med drevjem, se je okopal. Skraja ni bil namenjen daleč, ker je pripekala silna vročina; po kopeli pa se je čutil tako osveženega in poživljenega, da je ubral pot proti Mušićevemu hanu.