Sicer so ležala tudi tukaj obrovska mrtva debla na tleh, no obsekala jih je že sekira, tudi tu se je še nahajalo mestoma starodavno, nedotaknjeno, neobsežno drevo, ki je zvisoka gledalo na nižje soplemenike, životareče v pritličju in izpostavljene človeški sili. Mnogo trhlih in mnogo svežih štorov je molelo tu iz bujne trave, ki so ji solnčni žarki pospeševali rast, prodirajoči tu in tam do tal. Tu se je že človeška roka lotila korenov pragozdnega življenja, znamenje, da ni daleč do vasi.