Ko je to opazil Atif, ga je zapodil in še konja bi mu bil vzel, da niso zabranili drvarji. »Glej, gospodar ti naš dobri,« je rekel naposled z umiljenim glasom, »dva žepa imam pri gunju, eden je prazen, v drugem ni ničesar, a gladnih otrok imam sedmero. Ukaži ti, ki si gospodar na Konj-planini, da smem jemati drobnjav, ki je sami nikdar ne pospravite v dolino, in jo tovoriti domov.