Njena dimlija se je bleščala v solncu, v čudoviti harmoniji se je ujemala z njeno kratko in pisano, z raznobojnimi nitmi prešito, brezrokavno jopico. Gledal je za njo, dokler mu ni izginila v strugi Oskove. Bobojedac se je iztegnil k ognju in pobral gorečo šibico. »Res je Atif, godna, da se ubije.