A takšen ni Suljaga. Glej, stari je storil lansko jesen nasilno smrt ‒« Bobojedac je pri teh besedah pljunil v stran, Vazku so motno zablisnile oči ‒ »in Suljaga je moral po zakonu pustiti na kmetiji vdovo, dokler mu vestno obdeluje zemljo in izroča tretjino. Ker sama ne zmore vsega, ji sosedi, čeprav so pravoslavne vere, pomagajo, ker drevo se naslanja na drevo, človek na človeka.