»Precej pride Vazko,« je, sklonjena čez gunjič, tiho izpregovorila. »Sedi,!« se je čudno zdelo, da vabi prišleca, naj sede, ker v veži ni bilo nobenega več. Tega možaku ni trebalo; prestopivši prag, je kraj stene zdrknil na peti in se s hrbtom naslonil ob rjavkasti zid.