Pojmil je kulturo nekoliko drugače nego oni mogočneži v mestu; v tem pa se je ujemal z vsem svetom, da je smatral znanje čitanja in pisanja za njeno podlago in za njen poglavitni znak. »Hočeš li sveže vode?« se je oglasil Vazko, držeč konvico iz medi v roki. »Prinesi!« je kakor iz sanj odgovoril gost.