V krogu delavcev samo enega ni ganila vest o cenejši hrani ‒ Atifa. Ta je dobival iz drugih virov drugačno, vse boljšo plačo, zato je apatično zaslišal Vilarjevo obvestilo in s preziranjem je zrl na te izgurane težake, ki so vedeli, da je njegovo pazništvo navidezen postranski posel, a glavno opravilo mu je vohunstvo in ovadba, da voha v drvarskem taboru in daleč naokoli po upornikih, nezadovoljnežih,, veleizdajnikih in po skritem orožju. Čutil je, da ga drvarji sovražijo, in to jim je vračal s sovraštvom.