Tudi z gospo Ljubico se je poslovil, ki je bila prav takrat stopila izza kuhinjskih duri. Njene temne oči so se mu zdele objokane. Ko je šel preko vrta, je z okna zaklical za njim: »Ako se zamudiš, prenoči v Samojlovem hanu; ponoči nikar ne jahaj sam ob Oskovi.«