Jovice niso nataknili na bajonete, a pritisnil mu je mučitelj polno škatljico gorečih žveplenk na roko ter mu kričal: ‚Priznaj, priznaj!’ Toda on je v bolečinah, ki mu jih je provzročila žveplena žara na roki, trdovratno molčal, ni besedice ni dal od sebe, njegova hercegovska kri, njegov ponosni značaj ni dovolil laži, ki bi mu prikrajšala mučenje. Seveda je njegov uporni molk veljal za priznanje.