V teh pesmih je kos naše zgodovine, kakor se je obrusila v spominu ljudstva, v njih je narodna duša, kakor je mislila, živela in trpela, one vzbujajo to dušo iz mrtvila, jo poje z močjo in preganjajo brezbrižnost. Tako je sodil o njih moj pokojni soprog, ki jih je imel cele v knjigah in rokopisih.« »Vsi smo v srbski kavarni gledali nate, ko si, podpirajoč glavo z dlanjo, tako zvesto poslušala tistega brundača,« je rekla z umiljenim glasom in lahnim smehljajem, ki je nekako prosil odpuščenja zaradi nesoglasja v nazorih.