Razgreta in vesela sta prišla na mostovž. se je ozrl krog sebe: tla, stene, stopnice, vse se je svetilo v najčistejši belini liki sneg zimskega jutra. Skozi veliko okno na koncu mostovža se je lila svetloba v ta prijazni prostor; pod oknom so bila tla dvignjena v nizek oder, na katerem je stala miza; tu so pri ročnem delu sedevale v toplih dneh za omreženim oknom turške žene, skozi to odprtino so jim dohajali vsi oni vtiski sveta, ki so jim bili po volji potrebni za utesnjeno življenje.