Nalezel se jih je bil pri Hrenovih. Ko se je povrnil gospodar in precej za njim njegova soproga brez Miške, se jima je prijazno nasmejal. Poznal je, da s temi srečnimi ljudmi ni treba govoriti o politiki; ti so se ukerili kraj korita, za nobeno ceno ga ne zapuste; bob bi metal v steno, kdor bi jih spravljal proč, in pregrešil bi se tisti, ki bi jim kalil mir.