je mnogo govoril, največ o svoji preteklosti. Pravil je, v kakšni revščini je študiral par razredov na ljubljanski realki, kako so ga pustili skopi domači ljudje na smodišču prav takrat, ko je bil dobil veselje do učenja, kako je postal trgovski pomočnik in prišel kmalu po okupaciji v Bosno za davčnega praktikanta.
Gospa je vprašala inženirja, če mu je kaj dolgčas v gozdu, na kar je začel hvaliti veličastvo svojih pragozdov.