Tu se je spomnil, kako ga je nekoč v železniškem vozu spravil v dolg pogovor židovski agent, ki je od vsakega potnika rad kaj pozvedel in se ni dal odpraviti s kratkim odgovorom. Z vso spoštljivostjo se je okrenil k njemu, položil dva prsta na čelo ter vprašal z umiljenim glasom, kakor bi prosil za novčič: »Oprostite, gospod, ali že nisem imel te časti ... m-da ... ali se nisva že videla v kavarni Central v Pragi?« je šel na lim ter prostodušno odgovoril, da v Pragi sploh še nikdar bil ni, da je kranjska dežela njegova domovina in je študiral na dunajski tehniki ‒ sploh o vsem se je razblebetal, kar je hotel. S podobno diplomacijo se je obrnil k.