Ste li zadovoljni s svojo usodo v teh gozdih?« Srpo je pogledal po drvarjih, ki so jim otopele oči zalesketale v toploti nasmešljive zvedavosti. Neka nervozna paznost se jih je polastila in njih pogledi so se srečali z Vilarjevimi. se je zdelo ono vprašanje neumestno; votel zvok začudenja se je odtrgal v njegovem grlu in precej zamrl.