Kmalu je na solnčnosvetlem, do golega izkrčenem, na obeh straneh potoka ležečem pribrežju zagledal drvarje. Eni so mahali s sekirami ob stoječa debla, drugi so s posekanih klestili veje, tretji so žagali. Vonj po vlažni zemlji, ki se pari na solncu, po žaganju, smoli in strtem zeliščju mu je udaril v nos.