Ker oni pred njim le ni dal besede od sebe, je nadaljeval: »V prastarih časih je narava takšne gozde lepo pokrila in tako poskrbela, da imajo pozni rodovi s čim kuriti, a danes ji človek ne pusti njenega gospodinjstva. Preži na njo in jedva dočaka, da kaj rodi, pa že spravi v svojo bisago.« »Kultura gradi in razdira ‒ vedno bo tako,« se je zadrl Bierkopf, kakor bi mu bilo neprijetno, da mora gredoč navkreber govoriti.