Veličastni macesen, ves odet s sivim mahom ‒ kaj se držiš tako resno in modro kraj grbavega in razmršenega? Ali premišljuješ o stoletjih, o večnosti, ali pomilovalno tolažiš grbavca, ki je ostal kljub visoki starosti pritlikavec in kaže široko duplino, kakor bi mu bila priroda izrezala bolne obisti, da se napravi zavičaj gozdni živali. Kaj pa ve, mladostne, gladkokožne bukve ‒ zakaj ste tako povesile svetle veje in se nagnile čez potok?